pravila varanja

II. DEL

Varanje je edino početje v odnosu, s katerim si mnogi ne znamo priti na čisto. Ali je dovoljeno ali ni. Ali naj to počnemo ali ne. Ali naj oprostimo, če smo bili prevarani ali ne. Tu si lahko postavimo veliko vprašanj. Nekako pa ni na njih nobenega pravilnega odgovora. Pri varanju je vse odvisno od posameznika in kako si on razlaga to početje. Ali ga tolerira ali zaničuje. Varanje je početje, ki ga družba sicer ne smatra za primernega oziroma etičnega. Pa saj navsezadnje tudi ni pretirano lepo početje. Nekako je tu vedno nekdo, ki ga s tem prizadeneš. ( Vsaj ponavadi, če ni partner enak kot si sam. ) Kakor sem že rekla, če že varaš, potem to počni tako, da te ne dobijo, ali pa sploh ne varaj. Ne pravim, da naj varamo, pravim le , “to kar srce ne ve-srce ne boli”.

Varanje ni nobena umetnost. Pravijo, da varajo večinoma moški. To je larifari. Ženske so prav tako “varalice”, le da so mnogo spretnejše od moških, in jih ti redkeje ob tem zasačijo. Moški ne delajte si utvar, da ste hujši v varanju, ker resnično dvomim o tem. Nekako niste prepričljivi in ženske vas hitreje zasačijo. S tem, da vas hitreje zasačijo, se začne 4. pravilo.

4. Varanja ni brez dokazov! Mogoče bi bilo v tem pravilu primerno povedati eno zgodbico. Zgodbica se začne z menoj in z mojim bivšim, za katerega sem bila prepričana, da me vara, pa nisem imela dokazov. On je seveda vztrajal pri pravilu 2. in je vse zanikal, češ naj mu dokažem preden se delam pametno. Dokazov nisem imela, bil je le tisti občutek, pri katerem se redkokdaj motiš. Torej, sem imela problem. Ali verjamem sama sebi in ga takoj pustim, ali pa se mogoče motim ( da le ni moja slaba vest, ki se igra igrice z menoj ; pravilo 1.) in me v resnici sploh ne vara. Rabila sem dokaze, saj sem hotela biti prepričana in ne v dvomih. Torej sem bila bolj oprezna. Seveda sem ga dobila ob veliki laži z dokazi. Našla sem namreč njegovo majico s fleki od sperme. On je lagal dalje in trdil, da je to antifriz (ja itak) in od tega ni odstopil. Bilo je od mene odvisno kaj bom verjela. Torej sem bila še malo tiho in samo opazovala. V takšnih situacijah je to najboljši način napada. Seveda sem ga videla v različnih neprimernih situacijah. Nisem mu povedala, nisem mu želela povedati in sem ga samo pustila. Razlog: “ne mislim prati antifriza s tvojih majic, sploh pa ne poleti!”

Problem, ki kaj hitro nastane, če dlje časa varaš je ta, da te hitro zanese in postaneš nepreviden. Občutek užitka in občutek moči, da te ob tem nihče ne dobi, te kaj hitro nadzorujeta. In zaradi tega, se še tako dobra varalica ujame v lastno past. Pravijo, da te bo nekdo le dobil ob tvojem početju. In ponavadi je res tako. Varanje je tako kot slava. Enkrat ti stopi v glavo in potem se spozabiš in lahko kaj hitro zajebeš sam sebe.

5. Varanje je “umetnost”, ne zgolj početje. Ja ja , sliši se neumno, ampak, če nisi nikoli varal, sploh ne veš koliko inspiracije in idej potrebuješ, da izpelješ dober plan, da te ob varanju ne zasačijo. Najprej najti nekoga, potem najti primeren prostor. Malo improvizacije je vedno zraven. Najti izgovor, kje si bil in s kom. Kaj si počel in zakaj se nisi oglasil na telefon. Kje pustiti avto. Kje se stuširati, fleki na vratu ( nastali po pomoti). In še mnogo teh stvari. Ni tako preprosto, če nočeš, da te ob tem zasačijo. Kaj pa mislite, kako uspeva poročenim parom furati večletna razmerja ob svojih zakoncih. To je strategija in umetnost varanja. Če si dobro pripravljen, je lahko varanje tvoja druga koža in oseba s katero varaš, tvoj drugi partner. Varanje je najbolj uspešno takrat, ko postane del tebe. Laži, ki si jih izmišljuješ, pa tvoja resnica.

Ponavadi je vedno tako, da človek, ki dobro vara, tudi dobro laže. Verjeno celo tako dobro laže, da na koncu verjame sam v svoje laži. In to sploh ni čudno, kajti , če si se nekaj zlagal, potem te laži ne smeš pozabiti. Če jo pozabiš, so tu dokazi.

6. Najboljše laži so tiste, ki so le malo prikrojene in niso daleč od resnice. Z njimi najlažje živiš svoje vsakdanje življenje in ni si jih tako naporno zapomniti, da se ne bi nekoč izzdal. Ni primerno, če rečeš, da si se učil za izpit. Porabil za učenje en mesec, vsak večer. Potem pa letiš na izpitu. Malo sumljivo. Ali pa si bedak in si se res slabo naučil ( če to partner misli, si imel srečo). Vprašanje ponosa. Raje varalica ali bedak. Bolj primerno je, da so laži manjše ampak malo prikrojene. Torej, če se dobivaš s punco, je tudi teoretično možno, da se skup učita. Zakaj pa ne. Lahko bi bila tvoja sošolka (kaj tvoja punca pozna vse tvoje sošolke). Torej, delna laž. Učita se pri njej, ker je knjižnica prepolna in tam tudi ne morata na “glas diskutirati”. Tudi možno. Učila sta se in šla na kavico, da prekineta napor in se malo spočijeta. Seveda! Malo preveč sta zabušavala in sta za kazen oba pogrnila na izpitu. Tokrat nisi le ti bedak ( sta že dva, ego ni prizadet). Izpit je bil težki, in nisi se dovolj resno pripravil nanj. Bolj verjetno. Punca, ki ti je pomagala pri “učenju”, lahko potrdi, da je bil izpit resnično težji, kot sta pričakovala. (Mogoče celo ne izpadeš kot bedak.) Ampak, najboljše šele pride. Izpit moraš ponavljati, da te ne vržejo s faksa. Haha! Spet se boš moral učiti. S kom je to najboljše, kot pa s kolegico, s katero sta se že zdaj učila in sta “navajena” drug na drugega in imata ža prakticiran “način učenja”. Kdaj boš v resnici opravil izpit, je druga stvar. Ampak, dolgčas pa ne bo.