veza na daleč
Kakšna je možnost, da veza na daljavo uspe? Saj ne mislim na 1000 km, ampak pač drugo mesto. Je možnost, da sta dva skupaj, ki živita vsak v svojem mestu in se ne vidita vsak drugi dan, obsojena na razhod? Za sabo že imam eno takšno vezo, ki pa se ni dobro izšla, zato sem malo skeptična, če se naj spustim v novo vezo na razdalijo. Nekako me je strah, da je takšna veza že na začetku obsojena na propad. Kako pogosto, bi se partnerja morala videvati. Obstaja za to kakšen recept, ali je res vse odvisno od dogovora. Nekako se mi zdi, če se dva vidita vsak dan, preveč, če pa se vidiva en dan v tednu premalo. Kaj je potem idealno? 3 krat na teden ali kaj? Tak kot ponavadi partnerji seksajo. Haha. Moja prijateljica in njen fant, se vidita vsak dan. Kličeta se za vsako malenkost in sta ves čas na tekočem, kje se drugi potika. Ne vem sicer kaj se dogaja za štirimi stenami, ampak delujeta srečno. Druga prijateljica in njen, pa se vidita vsakih par dni, pa se ne kličeta vsak dan, in sta prav tako srečna. Od česa je torej odvisna količina videvanja in sreče? Mogoče je res tako, da moraš poslušati srce, da najdeš najboljšo rešitev.
moj “fant”
Dosti sem premišljevala o odnosih in podobnem. Do nekega pametnega zaključka sicer nisem prišla, pač pa sem zase ugotovila, da sem preveč radovedna, da se ne bi z fantom, ki mi je zelo všeč, zapletla v odnos. Tale moj fant je tako sladki in mislim, da sem se zaljubila vanj. Všeč mi je, pameten je, razgledan. Ima smisel za humor in super se razumeva. Moj največji dvom je bila njegova zvestoba. Pa saj sama nisem dosti boljša od njega. Če lahko on zaupa meni, ko ve kakšna sem bila, potem lahko zaupam tudi jaz njemu. Torej sem se odločila, da poskusim, in zdaj sem v nekakšnem odnosu. Vse skupaj ni definirano, pa tudi ne vem kako bi lahko po tako kratkem času sploh kaj definirala. Skupaj nama je lepo, imava se fajn in to je to. Če je to veza? Verjetno ja. Najboljša stvar pri vsem tem pa je, da me ni strah, da bi drug drugega omejevala v lastnem življenju. Sama imam dosti obveznosti, katere si ne morem privoščit, da bi jih zanemarjala. Tudi on ima svoje obveznosti, in tako sva se odločila, da se bova videvala, ko bova imela čas in ne bova pritiskala drug na drugega. To mi tako paše! Mogoče se bova videla 1x ali pa 2x na teden in še to mogoče ne vsak teden. Ampak kako naj drugače, ko pa nisva iz istega mesta in imava vsak svojo službo, fax pa še druge dejavnosti. Kolegica me je vprašala, če se mi zdi to dovolj, da se tako poredko vidiva. Ja. Zakaj pa bi morala tiščati vsak dan skupaj, ko pa nama je lahko prav tako lepo, če se ne vidiva vsak dan. V današnjem tempu življenja je nemogoče, da bi lahko bila partnerja vsak dan skupaj, ne da bi nekaj zanemarila. No vsaj jaz tako razmišjlam. Tu so še namreč prijatelji, katerim se tudi želim posvečati. Pa še družina. Kakor koli. Lepo mi je z njim. Ne vem kaj bo prinesla prihodnost, ampak kakor dolgo bo pač trajalo, upam da nama bo lepo.
nasprotja ali podobnosti
Je sploh možno, da se človek popolnoma spremeni? Recimo v tem smislu, da je vedno varal, potem pa spozna nekoga, in ne čuti več potrebe po varanju. Je to sploh možno, ali ga bo slej ko prej spet zaneslo na stare poti. Nekako ne vem, če se mi splača spuščati v odnos z nekom, za katerga vem, da je vse svoje punce prevaral. Nočem, da bi se na koncu tolkla po glavi, ker sem že na začetku vedela kakšen je. Po drugi strani, pa se sprašujem, če le ni možno, da se spremeni, in potem mi bo žal, da nama nisem dala priložnosti. Jaz pač imam srečo, da so vsa moja razmerja zakomplicirana kolikor je le možno. Nikoli ne spoznam nekoga s katerim bi bilo vse preprosto. Saj je zanimivo, to sploh ne zanikam, ampak vzame pa toliko napora, da se včasih sprašujem, če je vse skupaj sploh vredno. Ta fant, o katerem sem pisala je nekaj posebnega. Mogoče tudi zato , ker sva si zelo podobna. Ko sva se pogovarjala o najinih življenjih, sva ugotovila, da so si poti zelo podobne. Tudi želje, ki jih imava so si zelo podobne. Skratka, če potegneš črto, imava več skupnega, kot bi si lahko mislil. Potem se pa lahko vprašaš, če je pametno, da sta dva, ki sta si tako podobna sploh skupaj. Sploh glede na to, da vem kakšna sem jaz. Malo me straši, ko poznam sebe in vem, kakšna sem lahko, in glede na to, da mi je on zelo podoben, lahko predvidevam, da je tudi on takšen. Ampak, če pomislim, da imava iste želje, bi nama mogoče lahko ravno zaradi tega uspelo. Zdaj pa se sprašujem, kaj se bolj privlači, nasprotja ali podobnosti? Če je odgovor podobnosti, potem sem na dobri poti. In potem, verjetno tudi on misli tako.
