moj “fant”

Dosti sem premišljevala o odnosih in podobnem. Do nekega pametnega zaključka sicer nisem prišla, pač pa sem zase ugotovila, da sem preveč radovedna, da se ne bi z fantom, ki mi je zelo všeč, zapletla v odnos. Tale moj fant je tako sladki in mislim, da sem se zaljubila vanj. Všeč mi je, pameten je, razgledan. Ima smisel za humor in super se razumeva. Moj največji dvom je bila njegova zvestoba. Pa saj sama nisem dosti boljša od njega. Če lahko on zaupa meni, ko ve kakšna sem bila, potem lahko zaupam tudi jaz njemu. Torej sem se odločila, da poskusim, in zdaj sem v nekakšnem odnosu. Vse skupaj ni definirano, pa tudi ne vem kako bi lahko po tako kratkem času sploh kaj definirala. Skupaj nama je lepo, imava se fajn in to je to. Če je to veza? Verjetno ja. Najboljša stvar pri vsem tem pa je, da me ni strah, da bi drug drugega omejevala v lastnem življenju. Sama imam dosti obveznosti, katere si ne morem privoščit, da bi jih zanemarjala. Tudi on ima svoje obveznosti, in tako sva se odločila, da se bova videvala, ko bova imela čas in ne bova pritiskala drug na drugega. To mi tako paše! Mogoče se bova videla 1x ali pa 2x na teden in še to mogoče ne vsak teden. Ampak kako naj drugače, ko pa nisva iz istega mesta in imava vsak svojo službo, fax pa še druge dejavnosti. Kolegica me je vprašala, če se mi zdi to dovolj, da se tako poredko vidiva. Ja. Zakaj pa bi morala tiščati vsak dan skupaj, ko pa nama je lahko prav tako lepo, če se ne vidiva vsak dan. V današnjem tempu življenja je nemogoče, da bi lahko bila partnerja vsak dan skupaj, ne da bi nekaj zanemarila. No vsaj jaz tako razmišjlam. Tu so še namreč prijatelji, katerim se tudi želim posvečati. Pa še družina. Kakor koli. Lepo mi je z njim. Ne vem kaj bo prinesla prihodnost, ampak kakor dolgo bo pač trajalo, upam da nama bo lepo.

december 6, 2007. ljubezen, love, relationships.